Državne štipendije
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na svoji spletni strani www.mddsz.gov.si in v sredstvih javnega obveščanja objavil že javni poziv za šolsko leto 2011/12.- Javni poziv za dodelitev državnih štipendij za šolsko/študijsko leto 2011/2012
- vloga za državno štipendijo (.pdf)
- obrazec Podatki za akreditacijo programov (.pdf) (izpolnjujete samo v primeru študija v tujini)
Državna štipendija se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na kandidatovo stalno prebivališče, oz. če kandidat nima stalnega prebivališča v RS se uveljavlja pri centru, ki je krajevno pristojen glede na začasno prebivališče. Če kandidat nima ne stalnega in ne začasnega prebivališča v RS je krajevno pristojen center, kjer je nastal povod za postopek - sprememba 42. člena ZŠtip.
Upravičenci do državne štipendije po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
Do državne štipendije so upravičeni dijaki in študenti, ki:- so starejši od 18 let,
- so državljani Republike Slovenije,
- izpolnjujejo druge pogoje po 9. členu Zakona o štipendiranju,
- njihov povprečni mesečni dohodki na družinskega člana v preteklem letu ne presegajo 64 % neto povprečne plače na družinskega člana v istem obdobju (do šolskega leta 2013/2014 je cenzus 53 % neto poprečne plače na družinskega člana, kar trenutno znaša 523.87 EUR).
| dohodkovni razredi | povprečni mesečni dohodek na osebo v % od neto povprečne plače | osnovni znesek državne štipendije v evrih |
| 1 | do 30 % | 190 |
| 2 | nad 30 % do 36 % | 160 |
| 3 | nad 36 % do 42 % | 130 |
| 4 | nad 42 % do 53 % | 100 |
| 5 | nad 53 % do 64 %* | 70 |
K osnovni višini državne štipendije lahko upravičenec pridobi naslednje dodatke:
1. dodatek za vrsto in področje izobraževanja: 30,31 evrov
2. dodatek za učni ali študijski uspeh, razen v prvem letniku izobraževanja:
3. dodatek za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča:
- 20,56 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,1 ali več in študente s povprečno oceno 8,5 ali več) ali
- 37,90 evrov (za dijake s povprečno oceno 4,5 ali več in študente s povprečno oceno 9,0 ali več);
- dodatek za bivanje zunaj stalnega prebivališča: 85,53 evrov ali
- dodatek za prevoz v primestnem ali medkrajevnem prometu (za oddaljenost 5 km in več od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja) v naslednjih višinah:
| oddaljenost v km (od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje) | višina dodatka v evrih |
| od 5 do vključno 10 | 48,73 |
| od 10 do vključno 15 | 59,55 |
| od 15 do vključno 20 | 70,38 |
| od 20 do vključno 30 | 81,21 |
| od 30 do vključno 40 | 92,05 |
| nad 40 | 100,71 |
Dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča ne morete uveljavljati, če uveljavljate subvencijo za prevoz dijakov in študentov za izobraževanje zunaj domačega kraja.
4. dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: v višini 50.65 evrov.
Trajanje in izplačevanje državne štipendije
Štipendist lahko prejema državno štipendijo eno leto za posamezen letnik na isti stopnji izobraževanja. Državna štipendija se izplačuje se tudi v času absolventskega staža do diplome, vendar v celotni dobi izobraževanja le eno študijsko leto.Izplačilo državne štipendije v enkratnem znesku
Državno štipendijo je mogoče izplačati v enkratnem znesku, vendar največ do višine dvanajstih mesečnih štipendij, če se štipendist izobražuje v tujini in to izobraževanje ni krajše od enega semestra oziroma tudi v primeru, če štipendist konča izobraževanje prej, kot je določeno z učnim ali študijskim programom, vendar to ne pomeni v času absolventskega staža.Mirovanje štipendijskega razmerja
Štipendijsko razmerje miruje, če:- štipendist ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik dohodek na družinskega člana
- preseže cenzus za pridobitev štipendije,
- upravičenec, ki je štipendijo pridobili po ZŠtip, 1. 1. 2012 (ob začetku uporabe Zakona o uveljavljnju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS) še ni star 18 let (v tem primeru štipendijsko razmerje miruje do izpolnitve starostnega pogoja za pridobitev državne štipendije po ZUPJS, torej do 18. leta).
Prenehanje štipendijskega razmerja
Do prenehanja štipendijskega razmerja pride v primeru, ko:- štipendist po svoji krivdi ne dokonča letnika, za katerega je prejemal državno štipendijo,
- sklene pogodbo o zaposlitvi ali se samozaposli,
- izgubi status dijaka ali študenta, razen če mu je dovoljeno opravljanje učnih oziroma študijskih obveznosti,
- spremeni izobraževalni program brez soglasja štipenditorja,
- štipendijo pridobi na podlagi posredovanja neresničnih podatkov,
- če po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije.
Vračilo državne štipendije
Štipendist je dolžan vrniti državno štipendijo v primeru prenehanja štipendijskega razmerja za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, in sicer skupaj z obrestmi. Če je štipendijo pridobil na podlagi posredovanja neresničnih podatkov, eno leto od dokončne odločbe o vračilu štipendije ne more uveljaviti pravice do državne štipendije.Dohodki in premoženje, ki se upoštevajo
Upoštevajo se vsi dohodki in prejemki, in sicer neto razpoložljivi dohodek (po odštetju davkov in obveznih prispevkov ter normiranih oziroma dejanskih stroškov), razen tisti, ki so namenjeni kritju posebnih potreb (na primer dodatek za pomoč in postrežbo, dodatek za veliko družino,…). Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine.Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta.
Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.
Dohodki, ki se upoštevajo:
- obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,
- pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,
- dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,
- dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,
- preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,
- nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,
- starševski dodatek,
- otroški dodatek,
- denarna socialna pomoč (razen izredna denarna socialna pomoč),
- varstveni dodatek,
- državne štipendije (brez dodatkov),
- dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,
- dodatek za aktivnost po Zakonu o urejanju trga dela,
- dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,
- rente iz življenjskega zavarovanja,
- veteranski dodatek,
- invalidski in družinski dodatek,
- nadomestilo za invalidnost,
- sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,
- prejemki za delo pripornikov in obsojencev,
- pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),
- plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.
- nepremično premoženje,
- osebna in druga vozila,
- vodna plovila,
- lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,
- vrednostni papirji,
- denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki, ne plača),
- drugo premično premoženje.
- stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,
- vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,
- vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,
- premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače,
- premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),
- predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,
- poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek dosega vsaj višino minimalne plače,
- kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje katastrski dohodek,
- sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Ugotavljanje primernosti stanovanja
Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upošteva število oseb, ki imajo na naslovu tega stanovanja stalno prebivališče in na tem naslovu tudi dejansko prebivajo.Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja in vrednostjo primernega stanovanja.
Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše:
1-članska družina 60 m2
2-članska družina 90 m2
3-članska družina 110 m2
4-članska družina 130 m2
5-članska družina 150 m2
6-članska družina 170 m2
Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.
Kontaktna oseba:
Marjana Skoktelefon: 02 787 56 24
e-mail: marjana.skok@gov.si
